Obvestila
Referat na posvetu Skupnosti turistično-informacijskih centrov Slovenije v Bohinju, 23. in 24. maja 2006:

TIC – vloga pri organiziranju sobodajalstva in vzpostavitvi sobodajalcev

1.Sobodajalstvo: njegova vloga in obseg v slovenskem turizmu in gospodarstvu
  • pojem sobodajalca, (pravilneje turističnega stanodajalca) vključuje fizično in pravno osebo, ki namenja turizmu turistične nastanitvene enote, ki niso kategorizirane kot nastanitveni gostinski obrati in kampi;
  • v teh nastanitvah je več kot 8000 ležišč v Sloveniji, dejansko mnogo več in čeprav so po številu samo desetina hotelskih ležišč, so kljub temu drugi najštevilčnejši ponudniki turističnih postelj v Sloveniji, za njimi so apartmajska naselja, kampi, lovske koče;
  • z oddajanjem zasebnih sob se je začel turizem in je še danes pod določenimi pogoji nepogrešljivi dejavnik - spodbujevalec razvoja svojega kraja, saj za seboj potegne ljudi, potrebo po razvoju storitvenih dejavnosti, predvsem pa zagotavlja mladini zaposlitev, osebo rast, starejšim občanom pa udejstvovanje v različnih društvenih dejavnostih, ki so nepogrešljive, če naj  turizem sodobnega čas raste iz ljudi za ljudi;
2. Sobodajalec: sedanja organiziranost
  • doslej  sobodajalci še niso bili samoiniciativno združeni v svoji organizaciji, ki bi ji plačevali članarino;
  • najbolj množično so zastopani v turističnih društvih, če le-ta  »polnijo« njihove zmogljivosti;
  • leta 1998  je bila ustanovljena sekcija slovenskih sobodajalcev, ki ima 378 članov, članarine ni in sekcija nima funkcije trženja sobodajalskih zmogljivosti, ampak enake naloge kot  so v statutu GZS. Najbolj viden rezultat sekcije je vsakoletni katalog te ponudbe, ki ga izdaja v okviru STO;
  • •    neprofitni Zavod PTO AS področna turistična organizacija za razvoj in organiziranost apartmajev je bil ustanovljen leta 2000. S strokovnimi utemeljitvami in iskanju partnerjev je dosegel nekaj pozitivnih sprememb za razvoj manjših turističnih ponudnikov. Pobuda in osnutek projekta »Gostoljubnost slovenskih domov« naslovljen na najvišje državne organe postavlja obravnavani segment turističnega gospodarstva v izhodišče strateških odločitev za prestrukturiranje in razvoj gospodarstva skozi razvoj turizma in gostinstva.
  • •    dosedanja  organiziranost sobodajalcev dokazuje in narekuje izredno občutljiv in različen pristop tako v fazi nastajanja  turistične nastanitvene ponudbe kot v obdobju trženja, predvsem velja upoštevati zatečeno stanje in razvojne gospodarske načrte kraja, občine, regije; ni vseeno ali v kraju ta ponudba sploh obstaja, kakšni gospodarski subjekti že delujejo v primerjavi z razvitimi gospodarski in turističnimi kraji, kjer je te ponudbe glede na skromno letno zasedenost navidez celo preveč.
3. Sobodajalec: vloga TIC v bodoči organiziranosti sobodajalstva
Ločiti je potrebno:
•    aktivnosti in organiziranost za nastanek te ponudbe
•    aktivnosti in organiziranost za trženje te ponudbe
•     statusno vlogo TIC-a v organiziranosti sobodajalstva

3.1. TIC je:
  • ena izmed prvih kontaktnih organizacij, kjer potencialni ponudnik - sobodajalec dobi osnovne informacije o pogojih za vključitev v to dejavnost, o možnostih pridobivanja gostov, o obveznostih do gostov v času bivanja gostov itd.;
  •  mesto zbiranja interesov lastnikov nepremičnin do vključevanja v sobodajalstvo (koliko potencialnih ponudnikov, kaj pričakujejo) in mesto za posredovanje teh podatkov odgovornim inštitucijam za razvoj turizma in upravljanje s stanovanjskim fondom;
  • osnova za posredovanje informacij, kaj gosti pričakujejo.
Izkušnje kažejo, da naj bi za vsakega od navedenih treh nalog TIC-a, imeli v TIC-ih največ na dveh straneh narejena navodila, vprašalnike, anketne liste za potencialne sobodajalce in za goste.
TIC na osnovi osnovnih informacij usmeri potencialnega sobodajalca v najbližjo strokovno službo, ki potencialnemu sobodajalcu  pod določenimi pogoji nudi brezplačno določen obseg svetovanj, priročnike, pomoč pri izpolnjevanju raznih vlog, vključno za pridobitev sredstev iz javnih razpisov in bančnih kreditov.
 
3.2. TIC je:
  • pogosto edini informator o možnostih nastanitve v kraju, ki naj vključuje tudi informacijo gostu, ali je nastanitev prosta, koliko stane (vpogled v računalnik ali telefonski klic sobodajalcu) in točno napotitev gosta v nastanitev (naročilo taksija, izris poti, klic sobodajalca ipd.). Brezplačne storitve za gosta in za ponudnika nastanitve so nujne, da gosta zadržimo v Sloveniji;
  • lahko tudi tržni posrednik, če gostu zagotovi rezervacijo nastanitve in izdajo računa za opravljene nastanitvene storitve; vse to pod pogojem, da je ta gospodarska dejavnost po predpisih registrirana in s svojim finančnim knjigovodstvom ločena od osnovne neprofitne družbene  dejavnosti TIC-a; osnovna dejavnost TIC-a ne sme biti slabo, pomanjkljivo, ali na hitro, nezainteresirano izvajanja do gosta zato, ker je za financerje TIC-a privlačnejša gospodarska dejavnost trženja sobodajalskih ali katerih koli drugih turističnih nastanitev.
3.3. Statusne vloge TIC-a v organiziranosti sobodajalstva še ni mogoče opredeliti, ker sobodajalstvo, dokler ne bo država izpostavila in sodelovala pri njegovem združevanju, nima in ne more imeti v vertikali svoje čvrste organizacije. V ta namen je naloga javnega sektorja in RNUST, da izpostavi:

3.3.1. Sobodajalstvo je samostojen turistični produkt za individualne goste, ki se mora specializirati in povezati. Kvalitetno sobodajalstvo je prvorazredna turistična storitev po kateri bi spraševali tudi prestižni gostje, ki želijo neokrnjeno naravo, prvobitno identiteto okolja, sproščenost in odličnosti. Sobodajalstvo je presplošen pojem, utrditi se morajo prodajna imena in specializacije kot so:
-    Hiše s tradicijo
-    Eko individualne nastanitve…
-    Stanovanjski apartmaji v mestih
-    Počitniške hiše
-    Turistične kmetije
Pristno gostoljubnost prebivalcev, ki se doživi v »sobodajalskih nastanitvah«, se mora oblikovati v samostojen turistični proizvod, ki stoji ob boku zdraviliščem, kongresnim centrom  in ostalim segmentom turistične ponudbe. Sobodajalstvo v svoji biti ni dopolnilna nastanitvena ponudba, čeprav ga del turistične stroke v preteklosti tako obravnava.

3.3.2. Temelj razvoja in organizacijske povezanosti sobodajalcev je skupni elektronski rezervacijski in poslovni sistem, ki se vključuje v omrežje STO in mreža lokalnih svetovalnih, logističnih in tržnih centrov.

3.3.3. Sobodajalci, ki ne pristajajo na standarde kakovosti poslovanja in uradnih zahtev kategorizacije, ne morejo biti deležni strokovne pomoči javnega sektorja, niti ne pričakovati drugih, med njimi finančnih ugodnosti za svoj razvoj.

3.3.4. Neusklajenosti med zakonom o gostinstvu in  stanovanjskim zakonom je potrebno odpraviti, ker generirajo sivo ekonomijo, nelojalno konkurenco, pomanjkanje stanovanj za pravi klasičen stanovanjski najem zavira razvoj dejavnosti itd.

4. Skupna izhodišča
Sobodajastvo je tipičen primer, kako je treba od besed o razvoju podjetništva, vključevanju človeških virov, pozivov k inovativnosti, uporabi sodobne tehnologije itd. narediti konkreten korak. Sedanji in bodoči ponudniki so majhni, razpršeni v celotnem slovenskem prostoru; zato je ta začetni organizacijski napor naloga države, začenši z odločitvijo občinskih veljakov v najmanjšem slovenskem kraju. Pri tem naj bi:
  • bila skrb za razvoj podjetništva temelj vsake načrtovane aktivnosti, veliko naj se pod določenimi pogoji prispeva potencialnemu podjetniku, konkretno naj bi bil pogoj za bodočega sobodajalca, da se vključi v sodoben elektronski rezervacijski in poslovni sistem in temu podredi vse svoje aktivnosti ;
  • odpravljali in odpravili podvojenost javnih funkcij tako, da se podobne organizacije združujejo in v ta namen vnaprej določijo minimum skupnega poslovanja na elektronski osnovi, sicer racionalnega združevanja ni;
  • dopustili, odvisno od razmer (ni javne službe, ni dovolj strokovna, bi zahtevalo nove zaposlitve v javnem sektorju) v kraju, občini, regiji, da nekatere javne funkcije na podlagi koncesije opravljajo tudi gospodarske družbe, npr. tudi  funkcijo TIC-a;
  • odpravljali vzroke sive ekonomije;
  • odpravljali vzroke nelojalne konkurence gospodarskim subjektom tudi v delovanju javnega sektorja in društev, če le- ti del produkcijskih dejanskih stroškov krijejo iz proračunskih ali drugih virov, ki so za opravljanje istih podjetniških funkcij gospodarskim subjektom nedostopni;
  • vzpostavili sistem normalnega financiranja vseh dejavnosti (gospodarskih, javnih , društvenih), ki so potrebne za razvoj podjetništva skozi razvoj sobodajalstva.
Odgovore, usmeritve in konkreten akcijski načrt za razvoj sobodajalstva kot je načelno opredeljen v RNUST 2007-2011 ima program »Gostoljubnost slovenskih domov«, katerega koordinator je Ministrstvo za gospodarstvo. Celoten projekt je načrtovan do leta 2014 in z razčlenitvijo aktivnosti ocenjen na skupno 14 milijard SIT, za katera naj bi se potegovali v sredstvih Evropske unije in v katerih so upoštevane aktivnosti vseh: sedanjih in potencialnih sobodajalcev v najširšem pomenu, javne uprave, društev.

Sklep

Razvoj sektorja ponudnikov manjših turističnih nastanitev v katerem so sobodajalci, turistične kmetije, hiše s tradicijo, planinski domovi, počitniški in drugi domovi, gostišča, prenočišča, penzioni, apartmaji so trenutno še nerazvit potencial, ki je ob pravi organiziranosti in strokovnosti sposoben prestrukturiranja gospodarstva skozi razvoj turizma in gostinstva. Za doseganje teh ciljev je potreben enoten rezervacijski in poslovni sistem, mreža lokalnih svetovalnih, logističnih in tržnih centrov, partnerstvo zasebnega in javnega sektorja ter koordinacija od zgoraj navzdol.

Uroš Buda
Predsednik sekcije sobodajalcev pri GZS
Ljubljana, 19.05.2006
Seznam članov
First
Prev
Stran 1 od 24
Next
Last
First
Prev
Stran 1 od 24
Next
Last
Nadaljuj
Več...
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.